Ti, ki so danes mladi, bodo živeli sto let

Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Ši Džin Ping sta se prejšnji teden med sprehodom po rdeči preprogi na Trgu nebeškega miru pogovarjala o podaljševanju življenja in nesmrtnosti. Mikrofoni naj bi "ujeli" pogovor voditeljev – oba sta stara 72 let – o tem, da naj bi napredek v biotehnologiji in presaditev organov omogočila podaljšati človeško življenjsko dobo celo do 150. leta starosti, Putin pa je omenjal celo nesmrtnost.

Kaj realno danes omogoča znanost in kaj se nam obeta? O tem smo se pogovarjali z zaslužno profesorico genetike in biotehnologije ljubljanske univerze dr. Branko Javornik. Upokojena profesorica vodi sekcijo Vitalna dolgoživost pri Gerontološkem društvu Slovenije, kariero pa je posvetila področju biologije staranja.

Kot pojasnjuje profesorica, znanstveniki preučujejo mehanizme, ki povzročajo staranje, ter njihovo povezavo s pojavom kroničnih bolezni. Skupni vzrok kardiovaskularnih in nevrodegenerativnih bolezni, raka, diabetesa in drugih kroničnih bolezni – je namreč staranje.

Poleg kroničnih bolezni je druga glavna posledica staranja, razlaga Javornik, krhkost oziroma starostna oviranost – slabše ravnotežje, tresavica, krhke kosti, pogosti zlomi ob padcih in podobno.

Znanstveniki raziskujejo, ali je vse te posledice staranja preprečiti ali omiliti oziroma kako ravnati, da bi se znaki staranja pojavili čim pozneje. Po besedah profesorice je znanost na tem področju v zadnjih dveh desetletjih doživela "pravi bum".

Tri možnosti

Po mnenju znanstvenikov s področja biologije staranja ima človek tri možnosti za zdravo staranje in vitalno dolgoživost.

Prva je genetika. Kot opisuje dr. Javornik, imajo stoletniki (ki jih znanstveniki preučujejo v raziskavah dolgoživosti) v družinah specifično gensko konstitucijo. "To ni le en gen, ampak kombinacija več genov, ki delujejo skupaj in omogočajo visoko starost. Ti ljudje lahko jedo, pijejo in kadijo, pa jim nič ne pride do živega," pravi.

Tisti, ki nimajo tovrstne genetske sreče, se morajo osredotočiti na drugo možnost, to je okolje oziroma življenjski slog. "S tem vplivamo na gene, da se optimalno izrazijo. Pomembni so način prehranjevanja, fizična aktivnost, kakovosten spanec in obvladovanje stresa," našteje profesorica in še posebej poudarja pomen spanja, ki mu pogosto posvečamo premalo pozornosti.

Tretja možnost za vitalno dolgoživost pa je uporaba zdravilnih učinkovin, t. i. geroterapevtikov. Nekatere med njimi so se izkazale za učinkovite pri poskusih na živalih, pri ljudeh pa (še) ne.

Kot opisuje dr. Javornik, je trenutno znanih pet učinkovin, ki pri miših nedvoumno podaljšajo življenje. "Najbolj znan je rapamicin, poleg njega pa so pri miših dokazali še učinkovitost akarboze, estradiola, metformina in nordihidrogvajarintinske kisline (NDGA), preverjajo pa še več drugih učinkovin, ki imajo potencial za podaljšanje življenja," pravi. Pri ljudeh dokončanih poskusov s temi učinkovinami ni bilo, tako da učinka ne poznamo.

"Poteka pa trenutno v ZDA poskus z metforminom, ki je sicer zdravilo za diabetes. V njem sodeluje 3000 prostovoljcev, rezultati pa še niso znani," dodaja profesorica.

Manj kalorij – daljše življenje

Znanstveniki pa ne raziskujejo le, kako življenjsko dobro podaljšati z določenimi snovmi, ampak tudi z določenimi režimi. S poskusi na živalih je bilo večkrat nedvoumno dokazano, da življenjsko dobo podaljšuje zmanjšan vnos kalorij. "To so zelo stari poskusi, prvi že iz leta 1935. Poskuse so velikokrat ponovili na miših, podganah, vinskih mušicah, kvasovkah, nematodih (črvih) in drugih organizmih," pravi dr. Javornik.

Opisuje, da so miši razdelili v dve skupini, od katerih je ena lahko jedla neomejeno, drugi pa so vnos kalorij zmanjšali za 30 odstotkov. Običajna življenjska doba laboratorijskih miši je dve do tri leta, v nekaterih poskusih pa so miši, ki so jedle manj, živele leto dni dlje od vrstnic, ki so jedle neomejeno.

Poskus so izvedli tudi na opicah rezus. "Poskus je trajal 30 let. Opice, ki so jedle manj, so živele dlje in imele boljše zdravstveno stanje," pravi znanstvenica in dodaja, da je bil narejen tudi podoben poskus na ljudeh. Trajal je dve leti in je vključeval 220 prostovoljcev srednjih let. "Te poskuse je težko izvajati, saj ljudi ne moreš imeti dve leti pod nadzorom v bolnišnici in jim odrejati obrokov, ampak morajo režim upoštevati sami, da lahko poskus ovrednotiš," razlaga dr. Javornik. Pri skupini ljudi, ki je v poskusu jedla 12 odstotkov manj kalorij kot druga, so krvni in drugi testi pokazali izboljšanje kazalnikov dolgoživosti.

Ideja znanstvenikov pri raziskavah podaljševanja življenjske dobe je vplivati na metabolne poti v telesu: cilj je zavreti tiste, ki pospešujejo staranje, in pospešiti tiste, ki ga zavirajo. Verjeten vpliv zmanjšanja vnosa kalorij je, da zavre dve metabolni poti, ki pospešujeta staranje (za rast in razvoj ter za sintezo beljakovin), pospeši pa avtofagijo, proces čiščenja celic.

Kako podaljšati zdrava leta?

Po besedah Javornik sta med znanstveniki o podaljševanju življenjske dobe dve šoli. Ena gre v smer, ki sta jo omenjala Ši in Putin, da je človeško telo podobno stroju, pri katerem lahko v nedogled menjaš nadomestne dele oziroma organe.

"Sama v to ne verjamem. Druga šola, ki jo zagovarja večina znanstvenikov biologije staranja, stremi k temu, da zmanjšamo obdobje bolnih let," pravi dr. Javornik. "Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je 82 let, a od tega smo 20 odstotkov let bolni ali starostno ovirani, saj se po 60. letu običajno začnejo bolj intenzivno razvijati bolezni," pojasnjuje. Po njenih besedah je značilnost stoletnikov, da živijo ne le dolgo, ampak tudi zelo zdravo in čilo, šele v zadnjem letu ali letu in pol pa se pri njih pojavi bolezen, zaradi katere nato umrejo.

"Staranja ne moremo preprečiti, vsaj po mojem prepričanju ne. Razlog je evolucijski, saj je namen živih bitij reprodukcija, ko to opraviš, pa postaneš biološki višek," je prepričana.

Da bi našli čudežno formulo proti staranju, znanstveniki proučujejo nekatere dolgožive živali. Med njimi so grenlandski kit, ki živi 200 let, nekatere vrste netopirjev in gole krtje podgane, ki lahko doživijo celo več kot 30 let – v primerjavi z drugimi malimi glodavci, ki redko dočakajo več kot nekaj let.

"Znanstveniki preučujejo, kateri geni teh živali vplivajo na dolgoživost," pojasnjuje profesorica.

Omenjena gola podgana ima dobre mehanizme za zavijanje proteinov. Pri večini sesalcev s staranjem raste količina napačno zavitih proteinov, kar povzroči motnje v delovanju celic, bolezni in s tem krajšo življenjsko dobo. (Napačno zvite beljakovine so med drugim povezane z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo).

Grenlandski kit pa ima, razlaga dr. Javornik, zelo dobre popravilne mehanizme, s katerimi popravlja poškodbe, ki nastajajo pri mutacijah DNK.

"Ker so ti kitovi geni za popravilne mehanizme povezani s hladno vodo, se nekateri ljudje v želji po dolgoživosti kopajo v ledeni vodi, a dokazov za učinkovitost tega ni," dodaja.

Znanstveniki po njenih besedah odkrivajo nove proteine, gene in sisteme ter se posvečajo genskim terapijam, s katerimi bi omenjene gene za dolgoživost z živali prenesli na ljudi. "Druga možnost so celične terapije pomlajevanja s pomočjo matičnih celic. To deluje na celicah v petrijevki. Nekateri trdijo, da so celo pomladili miši, vendar je zanesljivost teh poskusov vprašljiva," pravi. Poteka pa na tem področju veliko raziskav.

Uveljavljeni geroznanstveniki po besedah profesorice napovedujejo, da bi lahko tabletke "proti staranju", dobili že v 5 do 7 letih. "Jaz v to dvomim, saj proces staranja poteka na več nivojih, na nivoju celic, organov, pomemben je imunski sistem ... Ne verjamem, da bomo dobili eno tabletko za večno mladost."

Kaj torej lahko storimo, da bi živeli čim dlje? Po besedah dr. Javornik je ključen življenjski slog. Da ne jemo preveč, da smo telesno aktivni – v starosti je še posebno nujno ohranjati mišično moč – da dobro spimo in da omejimo stres.

"Star si, kolikor se počutiš starega," pravi 72-letna upokojena profesorica. "Mladostno se boš počutil, če si živahen, imaš načrte, interese, si telesno in mentalno aktiven. To je najbolj bistveno," je prepričana. Svetuje pa tudi redne zdravstvene preglede, sama si vsakega pol leta da preveriti krvno sliko.

Da je telesna dejavnost med ključnimi dejavniki dolgoživosti, so pokazale študije stoletnikov. Poleg tega pa še pomoč drugim, ki je bila visoko na njihovi lestvici vrednot, da imajo religiozna ali druga podobna prepričanja, pomembna je podpora družine in okolja ter pozitivno razmišljanje, pravi dr. Javornik.

"Če bodo ti, ki so zdaj mladi, živeli zdravo, če ne bodo kadili, se drogirali ... bodo zagotovo živeli sto let," še pravi.